Pogovor s pritrkovalcem iz Mačkolj Martinom Tulom


Med najbolj dejavnimi pritrkovalskimi skupinami je na Tržaškem tista iz Mačkolj. Pravzaprav gre za dve skupini, starejšo in mlajšo, ki z zagonom in edinstveno željo po ustvarjalnosti zakoreninjeni v tradiciji iščejo novih poti v sedanjosti in vezi s slovenskim in italijanskim prostorom.
Za predstavitev delovanja in ciljev skupine smo vprašali dušo mačkoljanskih pritrkovalcev MARTINa TULa.
Skupino mačkoljanskih pritrkovalcev sestavljamo glasbeniki starejše in mlajše generacije. Prvo skupino sestavljata Danijel in Vladimir Novak, katerima gre največja zasluga, da je pritrkovanje v naši skupnosti še vedno živa priča kulturnega in verskega izraza naše vasi. Oba sta se pritrkovanja učila od starejših mojstrov po praktičnem izročilu in sicer ob poslušanju in dojemanju muziciranja v mačkoljanskem zvoniku.Mlajša skupina se trudi, da bi po najboljših močeh ta izviren mačkoljanski način »kmpnanja« ohranjala in razvijala ter ga še naprej izvajala Bogu v čast, ljudem pa v veselje in klic k službi božji. Mlajšo skupino sestavljamo Niko, Ilario in MARTIN TUL ter Aljoša Novak. Prvič smo se soočili s pritrkovalsko umetnostjo na tečaju ZCPZ iz Trsta. Pod strokovnim vodstvom prof. Andreja Vovka smo osvojili osnove pritrkavanja, ki jih še vedno izpopolnjujemo na raznih srečanjih in tekmovanjih v zamejskem, vseslovenskem in italijanskem prostoru.Mlajša generacija mačkoljanskih pritrkovalcev redno sodeluje pri hvaležnici na Sv. Justu ter na srečanjih Pojo, pojo zvonovi. V letu 2007 smo izdali zbirko avtorskih viž za triglasno zvonilo Pesem naših zvonov ter izvedli prvo mednarodno pritrkovalsko srečanje v domačem zvoniku v okviru praznovanj vaškega zavetnika sv. Jerneja. V začetku decembra smo prisostvovali predstavitvi knjige prof. Claudia Montanarija iz Bologne Musicisti di campane, v kateri je posvetil krajši odlomek tudi našemu načinu pritrkovanja.
Pa vaš odnos do pritrkovanja?
Pritrkovanje je zelo odgovorno in zahtevno opravilo. Ob vsaki priliki pritegne veliko število poslušalcev in jih nagovarja. Dotakne se vernega in nevernega človeka, saj je v svoji polnosti mogočnost nečesa višjega, božjega, človekovi duši prijetnega.Pritrkovanje je pri nas še vedno zelo lepo sprejeta umetnost, ki s svojo enkratnostjo poživi največje praznike v cerkevnem letu. Ljudje se večkrat ustavijo in prisluhnijo pritrkovanju. Zato se moramo pritrkovalci primerno pripraviti in osvojiti program, da bo izvajanje na zvoniku brezhibno, prijetno za izvajalca in poslušalca.
Vaše delovanje pa sega tudi izven domačega okolja...
Mlajša pritrkovalska skupina se druži in aktivno sodeluje s sorodnimi skupinami v Sloveniji in v Italiji. Naj omenim letošnjo udeležbo na vseslovenskem srečanju pritrkovalcev septembra v Šentvidu pri Stični in sodelovanje na srečnanju Memorial Don Silvano Pozzar oktobra v Brdih.Naša želja je, da bi se pritrkovanje obudilo v vseh zvonikih, kjer je nekoč ta umetnost domovala. Predvsem, da bi najmlajši, s pomočjo starejših, bolj izkušenih pritrkovalcev in strokovnjakov, spoznali lepoto mogočnih in občutljivih glasbil - zvonov.
Hvala lepa za pogovor.
3.1.2010

Naš prijatelj:
Claudio Montanari


je izdal:


Več o tem...

Hvaležnica 2009

Tudi letos smo se mačkoljanski pritrkovalci udeležili pritrkovanja ob prilike maše Hvaležnice pri Sv. Justu. Prirkovanje v stolnici je postalo že stalnica, ki je bila letos ovenčana s prihodom novega tržaškega škofa, msgr. Giampaola Crepaldija. Pritrkovali smo dvajset minut pred začetkom slavnostne sv. maše ter ob njenem zaključku, in sicer na tri srednje bronaste zvonove. En pritrkovalec se je prvič pomeril tudi s kembljem največjega zvona. Zelo počaščeni smo bili, da je v zvonik dospel naš prijatelj, prof. Claudio Montanari iz Bologne, in naše izvajanje posnel.
Tudi tokrat smo NA ŽALOST opazili, da je pritrkovanje pri nas še vedno zoperstavljeno in podcenjeno. V prejšnjih letih smo pri Sv. Justu nastopili vsaj dve skupini, letos se je udeležba osredotočila le na našo.

MAČKOLJANSKA SKUPINA PRITRKOVALCEV “TURN”
NA VSESLOVENSKEM PRITRKOVALSKEM SREČANJU.


Poglej vse fotografije.

Vseslovensko srečanje pritrkovalcev

V nedeljo, 13. septembra, je Šentvidu pri Stični v priredbi šentviških pritrkovalcev, Pritrkovalskega krožka sloveskih bogoslovcev ter župnije Šentvid pri Stični, potekalo srečanje pritrkovalskih skupin iz vseh slovenskih dežel Vabilu smo se odzvali tudi mačkoljanski pritrkovalci, saj je bila za nas tovrstna pobuda prva pri kateri smo se srečali s kar šestindvajsetimi sorodnimi glasbenimi skupinami iz tako različnih krajev.
Nekateri smo v Šentvid krenili že v soboto, da bi pobliže spoznali ta pristen in gostoljuben dolenjski kraj. Z veseljem smo se srečali z domačimi pritrkovalci, ki so nas vodili v njihov zvonik in nam povedali marsikaj zanimivega o njihovih mladih bronastih zvonovih ter o stari šentviški prafari, ki zaobjema danes dvanajst podružniških cerkva, prepredenimi z izjemnimi zgodovinskimi dogajanji.
V šentviskem zvoniku domujejo štirje bronasti zvonovi, uglašeni v molovem napevu Salve regina, in sicer v zaporedju od največjega do najmanjšega v tonih h, d, fis in gis. Zvonovi so bili uliti v livarni Rudolfa Perner v Passau-u v Nemčiji leta 1997. Posvetil jih je tedanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode 14. junija 1998. Vsi zvonovi imajo kovane pregibne kemblje, kar je značilnost za izvajanje zaporednega dolenjskega zvonenja. Vodilni skupini štirih zvonov so kasneje dodali še najmanjši zvon, ki je nameščen v zgornjih linah in opravlja službo navčka.
Uvoden pozdrav srečanju so naznanjali pritrkovalci z Vrhnike v jutranjih urah, s pritrkovanjem celo uro pred tretjo nedeljsko sv.mašo. V samo jedro dogajanja pa smo vstopili ob 15. uri z litanijami Matere božje, katerim je sledilo pritrkovalsko srečanje. Pod mogočnim šentviškim zvonikom smo srečevali pritrkovalce z vseh koncev Slovenije. Najprej so nastopile skupine, ki so izvajale stoječe melodije. To so melodije pri katerih vsi zvonovi mirujejo, pritrkovalci pa pritrkujejo s pomočjo posameznih kembljev. Sledile so skupine, ki so predstavile leteče melodije. To je način igranja pri katerem en zvon niha, na ostale pa se pritrkava. Po dobrih dveh urah pritrkovalske umetnosti smo se udeleženci zbrali pred tamkajšnjim župniščem, v neposredni bližini cerkve, kjer je sledilo veselo druženje ob pogostitvi in podeljevanju priznanj vsem sodelujočim skupinam. Veselega in prazničnega dogodka se bomo nedvomno še dalj časa spominjali, predvsem pa gostoljubnosti krajanov. Veliko je še novih izzivov s katerimi bi se radi pritrkovalci srečali, v naši notranjosti pa še vedno odzvanja pesem Pa se sliš, pa se sliš, od svet'ga Vida zgun…

Martin Tul

REPENTABOR, 15.08.2009
Marijino vnebovzetje,
Vsakoletno pritrkovalsko srečanje.
Poglej vse fotografije.

Mačkoljansi pritrkovalci v Škednju
ob priliki 60-letnice duhovniškega poslanstva g. Dušana Jakomina.

Poglej vse fotografije.

Zahvalna nedelja, 9.11.2008

Na zahvalno nedeljo smo imeli mačkoljanski pritrkovalci nadvse pester dan. Zjutraj smo se zbrali v zvoniku in pritrkovali k slovesni sv. maši, ki jo je daroval župnik, g. Sandi Osojnik.
Po sv. daritvi smo pritrkovalci ponovno zlezli v zvonik. V gosteh smo imeli raziskovalca pritrkovanja iz Bologne, g. Claudia Montanarija. Gospod Montanari že več kot 30 let snema in raziskuje pritrkovanje in ritmično udarjanje zvonov po celi Italiji. Pred enim letom je izšla njegova knjiga, ki opisuje način igranja na zvonove značilen za bolonjske kraje.
V mačkoljanskem zvoniku se je najprej zvrstila starejša skupina, ki je odigrala nekaj »klasičnih mačkoljanskih« viž. Zatem smo se predstavili še člani mlajše pritrkovalske skupine. Sledila je družabnost in pogovor z g. Montanarijem v sosednji stari šoli. G. Montanari je pokazal izredno zanimanje in cenjenje za slovenskega zvonoslovca Ivana Mercino.
V popoldanskih urah smo se odpravili do stolne cerkve Sv. Justa v Trstu, kjer smo tudi letos pritrkovali ob priliki maše Hvaležnice v tamkajšnjem zvoniku. Letos smo se zbrali le pritrkovalci dveh skupin, in sicer iz Mačkolj in Boljunca. Na žalost izgleda, da je zanimanje za to neprecenljivo glasbeno umetnost še vedno v drugi vrsti pri naših zamejskih pritrkovalcih. Pritrkovali smo na tri zvonove. Zadali smo si cilj, da bomo prihodnje leto poskusili kako melodijo na štiri zvonove, saj v stolniškem zvoniku kraljuje pet bronastih zvonov. Največji pa je zaradi svoje velikosti in precejšnje teže kemblja neprimeren za pritrkovanje. Pritrkovanje je posnel g. Montanari.

Martin Tul

Fotogalerija...

Klikni na fotografijo in poglej...

Mačkoljanski pritrkovalci sodelujemo na tem pritrkovalskem srečanju.

Preberi celotno vabilo...

V soboto, 27.09.2008 smo z našo skupino pritrkavali na Kontovelu ob priliki farnega zavetnika sv. Hieronima.

Poglej fotografije...


Novi Glas

Preberi članek v celoti...

V nedeljo, 24.08.2008 smo na dan praznovanja vaškega zavetnika sv. Jerneja imeli koncert Šentvijskih pritrkovalcev.
Poglej fotografije...

V petek, 15. avgusta 2008, bo na Repentabru potekalo pritrkovalsko srečanje.
Toplo vabljeni!


Odpalo zaradi slabega vremena!